Roxy. Berlin. Revolucija

Article in GERMANArticle in ENGLISH

Pic by Chad Evans Wyatt
Credit: Chad Evans Wyatt

***GLASO PORTRAIT SERIJA | si kooperacija Deutsche Welle X Romblog.at***

I Roxanna-Lorainne Witt (27) phenel ke chorimos, terrorismo taj Moria aven kathar kapitalismo taj diskriminacija. E Manusha shaj sasdjon – khana o climosko parudjimos ci mundarel amen maj sikh.

Sar sinteza taj shey kathar jekh korkoro-daj djanelas ke lako financialno situacija taj lako romano radh kheren influencija pe lakho trajo. Lako politikano trajo bijandilas khere khana puhelas sostar si „chorimos“ taj „barvalimos“. Khana sas 17 ginelas o Karl Marx so puhelas pala is systemura taj struktura kathar expoitcijaki. Jehk vorba kathar o kommunistiko manifesto sas basha la mindig: Amen nastik chasaras kanchi, feri e lanzura so phanden amen.“

I zivilno resistencija si importantno ando historijako parudjimos. E manushen andi demokracija sitte awel kriticalno perspektiva pala e autoritetura – ke kodo si lengi funktija andi demokraticja – pala khodo i Sinteza sas kaj bute demonstracije: „Me djav kothe kaj khamav te avel parudjimos – taj si shukar khana dikhav averen manushen so si aktivno, so djan avri po drom.“ 

I Roxy si experto pala radikalisacija – kodo maj but dikhel ande digitalno chanellura. Voi gindil ke ame mekhas i socialno media kodolenge so maren contra amare Europeake gindura. Inke ci dikhen e manusha savi zor si andi socialno media. „Amen trubul amari demokraticno propaganda. Anti-demokratura taj radikalne grupi len penge khodo drom.“

Sar examplo sikhavel i Roxy i elektcija andi USA:“So kerdas o Trump ande soczialne media ( konk. Twitter), kaj ulavelas desinformacija – kodo avela negativno examplo averenge. Ci lel o elektcijako resultato sar raj, numa marel ando pacaimos andi demokracija taj ande svako elektcija. 

O Systemo o demokracijako kade si pakerdo kathar desinformacija taj propaganda. Awel kathar grup so maren pe contra amare demokracijake gindura, phenel i Roxy so si experto pala radikalisacija.

„Amen trubul europejaki democracija. Faima trubul jekh globalno demokracija. Sitte pushas ko lel caces o maj baro profito kathar nationalno systemo taj kathar granitzi.“ 

Lake dikhol ke uni politikura den jahk ande negativno emotionura. Vi kana terroismo phenel ke si contra nationaleto vaj religija – mindig si jekh attako pala sa so soceiteto taj amare gindura.“ 

Manushenge so si naschle bershenza, kheren stigma sar voi te avenas e terroistura – sa jekh ke kodola manusha nashentar kathar terror taj marimos. I Roxy dikhel jekh glinda kathar kodo so laki mahmi motholas lake pala o Holocaust kaj rodenas len sar „Zigeuner“: Kodo si lungo processo – anglunes sitte mishkin le granitzi, sitte pahkren cacimos, sitte mundaren e hangura.

„Anglunes len tutar ke san manush, len ciro pravo. Muri mahmi sikhadas mange ke sitte avas manusha avere manushenge. Dikhol pe ke ame ci adjardam kanci kathar i historija.“ Pabol ande jakho jilo khana pehen ke kodola chore manusha kathar Moria si „risiko“ averenge. „

Khade sar kheren e manusha, i luma transformacija, khade avela amari kultura sar te keras buci a historijasa taj akana andi transforacija. Amen trubul thana amange, kaj rowas taj das gindo kethane – phisicalno memorijake thana sitte awen jekh historijaki referencija pala i responsibilitate e governmentosko ando futuro. 

E thana kaj resas amen ando futuro naj emissija taj si transkulturalne kherra kaj dikhas empowerment taj transdisziplinarno edukacija. Kodola thana si ushe andi ekologikani rikh – taj kodo si but importanto lake so kerdas diploma pe universiteto andi biotechnologija. Voi djanel but pala „urban gardening“, amaro paji taj sar te dikhas pala amare naturalno ressourcura. Pala khodo phenel amenge ke khamel te kherel jekh online-akademija Sintenge taj Romnjange, taj ke vo si aktivno ando „Black Lives Matter“ miskimos. 

Kana sas terni i Roxy sa introverto, taj sitte sidjolas te anel opre lako hango, te shol pe ando centro. Adjes laki hango si zuralo, mangaimosko taj pabol – ke naj abba pre latte e lanzura so paghlas angla bute bershen.

„F*** White Supremacy“ zipil taj pala kodo phenel:

“Me gindil ke vi sa kodola manusha so trajin ande prvilegura ci len hasna anda khodo. Ame sa adjaras ke trajinas ande jekh luma ka naj justicija kade sar ualavas chancura taj ressourcuja. Konigh ci dikhel pala amari pychosocialno kondicija.“

Akana i Roxy kherel jekh organisicajia so marel pe pala intersektionaliteto, empowerment taj digitalno buca. I transformacija socetietaki si lungo transgeneracijaki buci – anda kodo i Roxy dikhel e therne sar i zor kathar nevo bijandimos taj emancipacija. Sa jekh savi vrama – jekh dives i revolucija awela – sar so phenel o Pablo Neruda: „Saj te shinen sa le luludja, numa nastik xudjilen opre o milaj.“ 

Ando Futoro i Roxy khamel famelija, chavora, chavorenge-chavora. I revolucija avela pasha latte mindig: Jekh djes, khana sim maj phuri, ci marav ma but taj ashutinav e averen te maren phe pe lengi slobodija.“

Info Protagonistin Romanes

Roxanna-Lorraine Witt wurde 1993 als Kind einer Sinti-Familie in Minden, Deutschland geboren.Aus dem Biotechnologie-Studium wechselte sie ins Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, wo sie bis Januar 2020 das Bildungsreferat leitete. Sie forscht derzeit freiberuflich zu Monitoring und Radikalisierungsprozessen im Netz und arbeitet gemeinsam mit anderen Aktivist;innen an der Vereinsgründung von „save space – Verein für Intersektionalität, Inklusion, Digitalisierung und Jugendkultur“. Sie ist Mitgründerin der Plattform „RomaSintiWireOnline“ und zuletzt Mitorganisatorin der Protestaktion in Berlin zum Schutz des Mahnmals der im Nationalsozilismus ermordeten Sinti und Roma Europas.

Links

Read this article in GERMAN

Read this article in ENGLISH

See all Portraits of the GLASO Portrait Series

See futher portraits published by DW x Romblog in cooperation:

Dalibor. Bosnia. Democracy

William. New York. Confidence.

Schreibe einen Kommentar

Deine E-Mail-Adresse wird nicht veröffentlicht. Erforderliche Felder sind mit * markiert.